General
We strive to provide high quality experience during our training events! Please provide your feedback so that we can improve accordingly. It is anonymous and it will take you only a few minutes.
We strive to provide high quality experience during our training events! Please provide your feedback so that we can improve accordingly. It is anonymous and it will take you only a few minutes.
Peter Sterle, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
EOSC – Evropski oblak odprte znanosti je odgovor Evrope na nove okoliščine, ki jih je prinesel hiter razvoj informacijskih tehnologij. Ambicija EOSC-a je postati medmrežje odprtih raziskovalnih podatkov, storitev in raziskovalnih infrastruktur. EOSC je ključni del transformacije znanosti k odprti znanosti ter s tem tudi k boljši znanosti, ki bo na ta način lahko tesneje in učinkoviteje sodelovala z vsemi družbenimi sistemi, vključno z gospodarstvom. Na ta način bo EOSC eden izmed pomembnih dejavnikov digitalizacije ter s tem eden izmed temeljev konkurenčne Evrope v zaostrenih globalnih razmerah. Neprofitna asociacija EOSC je bila ustanovljena 29. julija 2020. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že nekaj let vključeno v nastajanje EOSC-a, v prihodnje pa bo aktivno podpiralo vključevanje slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij v novoustanovljeno asociacijo.
dr. Andreja Gomboc, Univerza v Novi Gorici
Z zadnjih dveh desetletjih so poleg teleskopov in satelitov postali za razvoj astronomije nepogrešljivi tudi zmogljivi računalniki, s katerimi izvajamo zahtevne numerične simulacije in hranimo ter obdelujemo velike količine podatkov. Predstavila bom dva primera pregledov neba: evropski satelit Gaia pregleduje celotno nebo že od leta 2014 in zbira podatke o več kot milijardi zvezd v naši Galaksiji. Projekt LSST na Observatoriju Vere Rubin v Čilu pa bo predvidoma pričel delovati leta 2023 in bo po količini podatkov pomenil pravo revolucijo v astronomiji, saj bo celotno vidno nebo posnel v samo treh nočeh in ob tem zbiral podatke o 37 milijardah zvezd in galaksij.
Damjan Harisch, Arnes
Dejan Valh, Institut informacijskih znanosti
dr. Matej Praprotnik, Kemijski inštitut
V sklopu Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežje SLING deluje nacionalni kompetenčni center HPC – EuroCC@SLING, katerega naloga je spodbujanje uporabe superračunalniških zmogljivosti za potrebe raziskav v znanosti in industriji. Oblikujejo se javne storitve za dvig nivoja znanja uporabnikov in splošnega zavedanja, kakšne so prednosti uporabe tovrstne tehnologije. Aktivnosti vključujejo tudi usposabljanje obstoječih in bodočih uporabnikov superračunalniških zmogljivosti, za katere bomo vzpostavili enoten večnivojski sistem uporabniške podpore. Osnovni nivo bo predstavljal odziv na splošna vprašanja in sprotne težave uporabnikov, napredni bo naslavljal specifičnost računanja na različnih gručah po Sloveniji, ekspertni pa bo pomenil odziv na izzive uporabe tehnologije v posameznih znanstvenih disciplinah.
Tesno v navezi z nalogami kompetenčnega centra deluje tudi koordinacija SLING, ki predstavlja predvsem soočenje s konkretnimi izzivi, kot so redno delo strokovnega foruma, usklajevanje različnih delovnih skupin, pobud in mnenj. Pripravljamo pravila dostopa do superračunalniških zmogljivosti, ki bodo na voljo v omrežju SLING. Ta bodo določala, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko dostopa do računalniških zmogljivosti na več ravneh in za različne tipe projektov.
Na področju mednarodnega sodelovanja skupaj z avstrijskimi kolegi v začetku poletja 2021 v Mariboru pripravljamo skupen dogodek, katerega namen je promocija aktivnosti HPC v regiji, prenos znanja in informacij ter vzpostavitev in vzdrževanje tesnih kontaktov z ostalimi strokovnjaki in uporabniki tehnologije. V okviru projekta “Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR” sta bila že lani vzpostavljena prototipna superračunalnika Maister na Univerzi v Mariboru in Trdina na Fakulteti za informacijske študije. Na Institutu informacijskih znanosti IZUM bo do konca marca 2021 postavljen superračunalnik Vega, ki bo predstavljal enega izmed petih centrov EuroHPC prve generacije. Z zmogljivostjo 6,8 petaflopov na sekundo bi Vega danes uvrstil med 50 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Na Arnesu pa je prav tako predvidena nadgradnja superračunalniške gruče. Ta predstavlja nacionalno testno gručo, ki je namenjena predvsem preizkušanju uporabe tehnologije HPC na posameznih področjih.
dr. Milan Ojsteršek, Univerza v Mariboru
V predstavitvi bo najprej predstavljena nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, nato pa bodo opisane novosti, ki jih bo do konca tega koledarskega leta omogočala ta infrastruktura, ter kakšni so prihodnji načrti njenega razvoja. Sledi predstavitev koncepa FAIR in njegova vključitev v procese (FAIRifikacija), ki se vzpostavljajo v zgoraj navedeni infrastrukturi. Predvsem se bomo osredotočili na procese za podporo življenskemu ciklu raziskovalnih podatkov in uvedbi nacionalnega trajnega identifikatorja za digitalne objekte. Na koncu pa bo predstavljena še medopravilnost med nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa in naciolnalnim COVID-19 podatkovnim portalom, ki ga najdete na https://covid19dataportal.si/.
dr. Aljoša Hafner, CERIC-ERIC
Ko bo končan, bo Evropski oblak odprte znanosti povezoval različne znanstvene discipline. V vmesnem času pa se posebej razvijajo posamezni interesni sklopi. Eden izmed temeljnih projektov in gradnikov je PaNOSC (www.panosc.eu), ki bo na voljo fotonskim (sinhrotroni, laserji na proste elektrone) in nevtronskim (reaktorji, spalacijski izviri) izvorom. Povezuje šest velikih raziskovalnih ustanov, ki nudijo dostop do svoje infrastrukture raziskovalcem: ESRF, CERIC-ERIC, ELI Delivery Consortium, ESS, EuXFEL in ILL.
Praktični cilj projekta je pripraviti delujoč prikaz celotnega delovnega procesa in upravljanja s podatki (po principu FAIR) – od začetka snovanja poskusa do dolgoročne hrambe objavljenih podatkov. Za dosego tega cilja v projektu razvijamo potrebna programska orodja in standarde, ki bodo obstoječi delovni proces uspešno preslikali v oblak in omogočali kasnejše nadgradnje. Oblačni dostop bo raziskovalcem omogočal enostavno sodelovanje in dostop do podatkov, naprednih računskih zmogljivosti in programov za analizo podatkov. Ker se ponujene tehnike poskusov na različnih ustanovah dopolnjujejo, bo preko enotnega sistema za upravljanje z identiteto olajšana prijava na poskuse in kasneje tudi obdelava podatkov. Znotraj projekta se razvija tudi e-učilnica, kjer bo zbrano specifično gradivo o sipalnih metodah, ki jih ponujajo člani projekta. Gradivo je primerno za univerze, ki tovrstnih izobraževalnih programov ne ponujajo. Vse to naj bi skrajšalo čas do objave člankov, poenostavilo dostop do infrastrukture in okrepilo interdisciplinarnost.
V predavanju bodo predstavljene tovrstne ustanove in njihov način delovanja (“user facility”), potem pa skozi nekaj karakterističnih poskusov še delovni proces od začetka prijave poskusa do objave članka. Pogledali si bomo, kako PaNOSC rešuje težave, ki se pojavljajo, in kakšne možnosti se bodo zaradi tovrstnega razvoja ponujale v prihodnosti.
dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE
Odprto in transparentno prakticiranje znanosti je ključnega pomena za ohranjanje njene verodostojnosti. Del odgovornega izvajanja raziskav je tudi ustrezno ravnanje s podatki skozi celoten njihov življenjski cikel, od njihovega zbiranja do objave. Da zagotovimo ponovno uporabnost in obnovljivost rezultatov raziskav, ni dovolj objava surove podatkovne datoteke, ampak je treba poskrbeti tudi za objavo metapodatkov in dokumentacije raziskave.
Za opis načel, ki podpirajo izboljšanje infrastrukture za ponovno uporabo raziskovalnih podatkov, se je v letu 2016 pojavil koncept načel FAIR. Gre za smernice, kako izboljšati najdljivost (Findability), dostopnost (Accessiblity), interoperabilnost (Interoperability) in ponovno uporabnost (Reusability) podatkov. V prispevku so podrobneje predstavljena načela in izzivi njihove implementacije v praksi na različnih področjih. V nadaljevanju so predstavljeni tudi rezultati delovne skupine Evropskega oblaka odprte znanosti za načela FAIR, katere članica je Ana Slavec.
dr. Marinka Žitnik, Univerza Harvard, Broad Institute of MIT and Harvard, Harvard Data Science